Skupaj gradimo prostor

V sklopu programa Živih dvorišč smo izvedli pilotni projekt skupnostnega načrtovanja in manjše intervencije na dvorišču Cankarjeve 15. Skupnost je izbrala strokovna žirija med prispelimi prijavami na javni poziv. Komisija je v predlogu prepoznala priložnost za povezovanje stanovalcev celotnega stavbnega kareja. Poleg tega so prijavitelji predvideli ureditev po meri otrok, kar izkazuje razumevanje potreb in se hkrati navezuje na genius loci prostora.

 

Metodo smo oblikovali in razvili na podlagi že obstoječih izkušenj in znanj partnerjev v Mreži za prostor. S pomočjo Prostoroža smo pripravili kriterije za izbor in določili cilje javnega poziva. Pravna svetovalka Senka Šifkovič pa nam je pomagala pri razreševanju pravnih dilem, s katerimi se srečujejo stanovalci v navezavi z urejanjem in uporabo dvorišč. Te teme – začasna raba, zelenitev, gradnja objektov – smo povzeli v brošuri, ki je na voljo zainteresirani javnosti.

 

Cilji

Pilotni projekt smo zastavili kot serijo delavnic in druženj z naslednjimi cilji:

 

Povezati in utrditi skupnost stanovalcev Cankarjeve 15 in širše (kare) ter jih spodbuditi k povezanemu delovanju za doseganje skupnih ciljev. Rezultate smo predstavili v obliki t. i. Sosedske zaveze – pisnega dokumenta, ki smo ga oblikovali skupaj s stanovalci in ki predstavlja njihove vrednote ter zaveze za prihodnost. Na zaključnem pikniku so bili stanovalci vabljeni k slavnostnemu podpisu.

 

Načrtovati in izvesti manjšo intervencijo na dvorišču skupaj s prebivalci in ob pomoči strokovnjakov, ki bo stanovalcem in obiskovalcem izboljšala kakovost bivanja. Izhodišče za oblikovanje in izvedbo so bile poludnevne delavnice, na katerih smo se pogovarjali o navadah, vrednotah, ritualih in načinih uporabe dvorišča ter hkrati iskali možnosti za nove oblike bivanja, ki bi nam pomagale pri soočanju s podnebnimi, družbenimi in psihološkimi izzivi. Na podlagi teh pogovorov smo oblikovali konkreten predlog, ki smo ga na vikend delavnici v novembru tudi izvedli: postavili smo klop, posadili drevo, pripravili kovinsko konstrukcijo za rastline in posadili več vrst plezalk ter obesili gugalnico.

 

Cilje smo uspešno dosegli. Posebej smo zadovoljni s koncepcijo delavnic s svetovalci iz področij, ki so pri načrtovanju pogosto prezrta – etnologije, arboristike, krajinske arhitekture in kulturologije.

 

Vsebina delavnic

 

Delavnice s stanovalci so vodili strokovnjaki iz različnih področij: Miran Krivec (krajinski arhitekt, zaposlen na ZVKDS), Lea Zinauer (krajinska arhitektka in arboristka), Katarina Kušar (arhitektka), Katja Beck Kos (facilitatorka in kulturologinja) ter Jerneja Ferlež (etnologinja). Metodo je zapisal študent antropologije Mitja Brglez.

 

Preliminarno srečanje s prijaviteljico zmagovalne prijave Petro Očkerl.

 

Prvo srečanje s stanovalci in upravnikom: Predstavitev projekta – potek, načini obveščanja in komunikacije med deležniki, vsebina delavnic, izvedba in finančni okvir.

 

Prva delavnica s stanovalci in uporabniki dvorišča: Analiza lokacije in mapiranje prostora. Jože Grabnar je predstavil projekt, ki ga je za to dvorišče pripravljala Vesna Rebernak. Pripravili smo oglasne table, kjer so stanovalci zbirali ideje do naslednjega srečanja.

 

Druga delavnica – skupna vizija prostora: Sestanek s stanovalci, na katerem smo zbrali vse ideje in odprli pogovor o viziji. Sledila je prioritizacija predlogov, ki je bila podlaga za pripravo izvedbenega načrta. Nastal je dokument Sosedska zaveza.

 

Tretja delavnica – sooblikovanje prostora: Glede na želje in vizijo smo sestavili skupino strokovnjakov, ki so svetovali pri pripravi izvedbenega načrta: Lea Zinauer (arboristka), Miran Krivec (krajinski arhitekt) in Katarina Kušar (arhitektka).

 

Četrta in peta delavnica: Priprava končnega predloga in kosovnice ter nakup in prevoz materiala.

 

Izvedbena delavnica, piknik in vodenje po dvoriščih z Jernejo Ferlež – s tem smo projekt zaokrožili in zaključili.