Dvorišče iz 17. stoletja, ki je del znamenitega Vetrinjskega dvora, se nahaja v starem mestnem jedru Maribora, tik ob robu Grajskega trga. Po prenovi v času Evropske prestolnice kulture leta 2012 je postalo pomembno središče kulturnega dogajanja – kot večnamenski prireditveni, razstavni in produkcijski prostor.

Danes je dvorišče javno dostopno, v lasti Mestne občine Maribor, upravlja pa ga Narodni dom Maribor. Prostor souporabljajo različne kulturne organizacije, zato združuje kulturno dogajanje in vsakdanje mestno življenje.

Kljub bogatemu programu pa so uporabniki prepoznali tudi izzive: pomanjkanje sence, pregrevanje v poletnih mesecih in razdrobljeno ozelenitev.

V okviru projekta Dvorišča – zeleni prostori skupnosti so se povezali ključni uporabniki prostora – KUD Coda, Zavod Mars Maribor in Narodni dom Maribor. Skozi skupna srečanja so oblikovali jasen cilj: izboljšati bivalno ugodje, okrepiti zeleno komponento in ohraniti večnamenskost prostora.

V ospredje sta stopili dve ključni usmeritvi – več zelenja in več sence.

Rešitve so temeljile na preprostih, a premišljenih posegih. Obstoječe rastline so bile ohranjene, presajene in smiselno razporejene, prostor pa dopolnjen z novimi zasaditvami, predvsem trajnicami, primernimi za urbano okolje.

Pomemben korak je bilo tudi poenotenje vizualne podobe z glinenimi sadilnimi lonci različnih velikosti. Večji lonci so opremljeni s podstavki na kolesih, kar omogoča prilagodljivo rabo prostora in enostavno premikanje elementov glede na potrebe dogodkov.

Za izboljšanje mikroklimatskih razmer je bila v najbolj izpostavljenem delu dvorišča nameščena lahka senčilna struktura v obliki perforirane mreže, ki zmanjšuje neposredno osončenost, hkrati pa ohranja zračnost in odprtost prostora.

Primer ureditve dvorišča Vetrinjskega dvora kaže, kako je mogoče z usklajenim delovanjem skupnosti ter z jasno zastavljenimi ukrepi izboljšati funkcionalnost, okoljsko kakovost in uporabniško izkušnjo javnega prostora – brez velikih posegov, a z jasnim učinkom.

In morda je prav v tem največji potencial mestnih dvorišč – v skupnosti, ki v njih prepozna priložnost in začne ustvarjati spremembe.