Lumina - Vilinsko mesto 2020
27. november - 28. december 2020
Ognjišča, ob katerih nam poskoči srce.
Poletni vrvež Lenta se umakne zlati jeseni, ta zaspani zimi, narava pa si vzame čas za počitek, da se pripravi na pomlad, ko svetloba spet premaga temo. Navihana in razigrana se v mesto ponovno vrača Lumina. S sabo prinaša luči, ki v očeh prižgejo iskrice in v srcih toplino, ter opominja, da tudi v najtemnejšem delu leta lahko najdemo nekaj lepega in svetlega.
Lumina s svojimi vilinskimi ustvarjalkami letos prinaša praznično svetlobo na Židovski trg in Lent. Svoje zgodbe spleta iz bajk in starih slovenskih običajev, se poigrava z različnimi materiali, namiguje, naj se prepustimo svojim čutom, da nas popeljejo na svetlobno dogodivščino. Začasnica III – Brezčasnica, Ko zasijemo, Cikel, Prehodi in Vilinski klobčič vabijo, da zasijemo skupaj z njimi.
Začasnica III – Brezčasnica (Vodni stolp, Lent)
Ko se čas za trenutek ustavi.
Začasnica, ki je bila rojena leta 2018 in prvič postavljena na Rotovškem trgu, kaže novo obliko na novi lokaciji. V svoji biti prepleta različne materiale, se igra z oblikami, lovi svetlobo in meče sence. Ob mehkobi reke Drave, v družbi srednjeveškega kamnitega stolpa in dreves njena jasna in čista oblika izziva kontrast, vreden pogleda. Kljub temu, da je Začasnica vsako leto začasna, se zdi, da postaja brezčasna.
◊ Vlasta Čobal Sedmak, avtorji lesenih oblik so študenti Višje lesarske šole Maribor, smer Oblikovanje materialov
Ko zasijemo (Lent)
Vodnjak sijočih želja brez dna.
Svetlobna instalacija na Lentu, ki je delo umetnice Lucy Barker, je nastala v sodelovanju z mladimi udeleženci Andragoškega zavoda Maribor in programa PUM. V sklopu delavnic smo razpravljali o željah in pogledih, drugih in nas, kadar smo najboljši – Ko zasijemo! Besede, obogatene z risbami, vrezane v fluorescenčno steklo, sijejo dan in noč. Kot lahko sijemo mi.
◊ Lucy Barker (UK) in udeleženci programa PUM
Vilinski klobčič (Židovski trg)
»Vso noč so bele vilinske predice predle lunine žarke z megleno volno na svojih velikih črnih kolovratih. Spredeno nit so dvojno zasukale in jo zvile v prelepo bleščeč se klobčič.« (Jože Tomažič, Vilin klobčič, Pohorske bajke)
Vilinski predici, avtorici Teja in Manica, sta svoj vilinski klobčič zapredli v objem krošnje mogočnega drevesa na Židovskem trgu. Tako kot v zgodbi tudi te niti peljejo v blagostanje ter prepletanje starega in novega, dobrega in slabega, svetlega in temnega, vsega, od česar se poslavljamo v teh decembrskih dneh in vsega, kar si želimo v prihajajočem letu – sreče, svetlobe in povezanosti.
◊ Teja Lozar in Manica Musil
Cikel (Židovski trg)
»Seveda ti bo nekoč uspelo priti skozenj. Skozi tisti siloviti vihar. Skozi ta metafizični in simbolični vihar. Ampak tudi če je to le metafizični vihar, tudi če je to le simbolični vihar, ti bo kot tisoč britvic zarezal v telo. Marsikdo bo krvavel v njem, in tudi ti boš. Toplo, rdečo kri. Zajel jo boš z rokami, svojo kri in kri drugih ljudi. In ko boš na drugi strani, ti verjetno ne bo povsem jasno, kako se ti je uspelo prebiti. Verjetno ne boš povsem prepričan, če je vihar res izginil. Le ena stvar ti bo popolnoma jasna. Ko boš izstopil iz viharja, ne boš isti kot takrat, ko si vstopil v vihar. To je pomen tega viharja.« (Haruki Murakami, Kafka na obali)
Koncept dela izhaja iz osebne izkušnje doživljanja svetila. Avtorico Zalo Zagoršek Golob spomini vežejo na čas, ko so jo strašile sence nočne svetilke in na občutek, kako se je njeno dojemanje teh senc spreminjalo do točke fascinacije. Sence so prisotne pri vseh objektih in virih svetlobe. Ne glede na minimalno količino svetlobe senca obstaja. Brez objekta senca ne obstaja in brez sence ne obstaja objekt. Vrtenje steklenega dela ponazarja cikel življenja, v katerem se vse vrti v krogu – letni časi, čustvovanja, sanje in zgodovinski dogodki. Vrtenje v krogu je lahko hkrati frustracija in fascinacija, pri čemer želi avtorica pri gledalcu vzbuditi predvsem slednje.
◊ Zala Zagoršek Golob
Prehodi ((Usnjarska ulica, poleg vrtca Ivana Glinška)
Ves čas prehajamo.
Delo Prehodi je zasnovano na osnovi srečanj, pretoka idej in prenosov iz enega stanja v drugega. V njem se srečujejo domači motivi, zasnovani na osnovi organskih linij idrijske čipke, ki slovi po vrhunskosti in izvirnosti, in poseben dizajn južne Italije. Posebnost regije Apulija v južni Italiji je praznična osvetlitev Luminarie Puglia, ki z nizanjem lučk tvori linijo in skupaj z motivom ponuja celostno svetlobno risbo.
◊ Maria Angela Bruno v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za les in oblikovanje materialov
Festival Vilinsko mesto je skupni projekt organizacij Narodni dom Maribor, društva Hiša! (Živa Dvorišča) in Zavoda MARS Maribor.